Hčerkama je bila zelo všeč zadnja knjiga Miha Mazzinija, Zelena pošast.
Tako preprosta je, a govori tudi vsem odraslim. Zavist se kdaj zgodi. Vsem. Obenem je zelo močno čustvo in nas lahko kar pretrese. Prav tako je dokaj otročje. Punčka v knjigi, je želela kar uničiti risbico punčke, ki je narisala lepšo risbico od nje. In tudi odrasli so taki. Dostikrat hočejo koga, ki je od njih boljši, uničiti. Ker se ob njem počutijo nesposobne, ker to špika v njihove šibke točke in je lažje nekoga ponižati, kot narediti nekaj dobrega na sebi.
Najboljši recept proti zavisti, pa so zadovoljni ljudje. Vem, vedno to ni možno. Če bi mi nekdo med depresijo rekel, naj bom samo bolj srečna.. bi ga na gobec. So obdobja žalosti, kjer bi bilo nenormalno, če bi bili srečni. V življenju pa je še več povsem običajnih dni, kjer imamo vsaj nekaj moči tudi sami.
Sama sem trenutno zelo vesela za kar nekaj ljudi. Nekateri so se pobrali po težkih časih, drugi pozdravili, tretji pogumno začeli z novimi projekti, četrti našli nov dom v tujini in peti začeli čisto svoj projekt.. Njihov uspeh me ne ogroža. Sama se ne bi selila v tujino, niti ne bi začela svojega posla. S tem, ko se veselim z njimi, sem srečna še večkrat.
Zavist se začne pri nas. Bolj ko bomo zadovoljni s seboj, manj je bo. Zato naredimo spremembe v boljšo smer ali sprejmimo svoje prednosti in slabosti.
