Prej sem se zapletla v eno debato..in postala slabe volje. Ena je jamrala, kako je v Sloveniji vse slabo. In da je vesela da je v tujini.
Prav. Super. Me res veseli zanjo.
Sama pa nisem imela te izkušnje. Bila sem eno leto v tujini. In ugotovila, da ni enostavno. Da je eno iti na počitnice nekam za 14 dni, drugo pa pustiti za seboj svoj dom. Seveda najprej pogrešaš vse bližnje. Nato pa ugotoviš, da te na dom veže še toliko drugih stvari. Najljubši piškoti, poštar, bivši sošolci, znanci, knjige. Ugotoviš, da je teh vezi veliko. In da ne moreš kar vsega pustiit. Sploh če ni treba.
Slovenija ni popolna. Kot ni nič. Mnogo ljudi je sedaj po 25 letih razočarano. Morda so preprosto pričakovali preveč. Nekakšno Indijo Koromandijo, ki bo malo Švice, malo Nemčije. Pričakali pa so nas pravi problemi. In nič več se ne moremo izgovarjati na druge (ex yu). Sedaj smo sami odgovorni zanje. Tako za uspehe kot za poraze. Podobno kot sedaj doživljam sama. Iz porodnišnice sem prinesla svojega drugega otroka. Upam na vse najboljše. Veselim se skupnih trenutkov bližine. Vem pa tudi da bo vmes veliko skrbi, utrujenosti in še česa. Realno življenje pač.
Vse najboljše Slovenija!
