So stvari, ki jih gledam, če pridem sama do televizije. In to spada bolj v rubriko guilty pleasure. Preprosto- ko pridem jaz na vrsto, da kaj pogledam, sem ponavadi že utrujena in se mi ne da gledati kakšnih artističnih presežkov. (No, imam pa vsaj toliko pameti, da potem ne razlagam kakšne bedastoče gledam ). Velikokrat se tako zadovoljim z televizijskim fast foodom. Ta nasiti na kratki rok, ne pusti pa nobenega vtisa.
Tako je ponavadi tako, da gledam kaj dobrega, kvalitetnega, le če gledava z možem skupaj. In čeprav te vsebine niso vedno enostavne, pa mi jih tudi nikoli ni žal. Dostikrat mi te oddaje dajo kost za premišljevanje, nekatere pa vplivajo tudi na spremembo mojega življenja. Dokumentarec Presladko življenje je spremenil moje življenje na bolje. Čeprav sem že vedela, da sladkor ni zdrav, pa je bil ravno ta dokumentarec tisti, ki je povzročil dokončno spremembo.
Prvi dokumentarec, ki ga priporočam je Derren Brown: Strah in vera. Ta raziskuje učinek placeba. Skupina prostovoljcev jemlje zdravilo, ki naj bi odpravilo občutek strahu. Študent novinarstva si želi, da bi se lahko brez strahu pogovarjal z neznanci. Študent francoskega jezika se boji višine, mlada igralka pa se boji peti v javnosti. Se bodo s pomočjo placeba otresli strahu? Derren raziskuje tudi, ali placebo lahko odpravi alergijo in pomaga pri odvajanju od kajenja. Ugotovitve so presenetljive.
