S to porodniško sem imela velike plane. Seveda sem hotela 90% časa kvalitetno preživeti z dojenčico. 10% časa pa sem si hotela vzeti zase. Samo zase!
A najprej je bilo treba diplomirati. Tako je bil takoj tu september in prvi štirje meseci porodniške so splavali po vodi. Po diplomi sem najprej rabila en mesec, da sem prišla k sebi. A še predno sem prišla do sape so se začele viroze. Prijateljica mi je rekla, da dojenček (če je starejši otrok v vrtcu), lahko dobi tudi do 12 viroz letno. In ja, pri nas ni veliko manjkalo do te številke. Je bilo že boljše, pa spet slabše. Vsekakor pa veliko prestavljenih in odpovedanih stvari.
V zadnjem času sem začela malo bolj migati, ker sem hotela izpolniti vse zastavljene želje iz svojega “bucket lista”. Sedaj pa se je ponesrečil še mož. Z dopustom, ki bi ga imeli naslednji teden, zaenkrat ne bo nič. Prav tako še toliko drugih stvari, ki bi se drugače zgodile.
Priznam, prejšnji teden sem bila prvi dan res sem slabe volje. Danes pa nisem več. Vse bo še vredu.
In vse stvari, ki sem jih mislila narediti med porodniško?
Katero lahko gotovo tudi še po njej!
