Ena od mojih najbolj bednih služb je bila bedna tudi zaradi jamranja. Toliko jamranja. Vse je bilo slabo! Vse je bilo čudno! Vodstvo nam samo nagaja! Še vso preostalo dobro voljo, ki sem jo imela, sem izgubila. Očitno tam potem nisem ostala. Še dobro.
Na to jamranje sem se spomnila sedaj v juniju. Malo sem hotela potožiti, kako mi je. Pa sem naletela na nerazumevanje. Za menoj je res naporen mesec. Že prej so bili od januarja vsi večeri posvečeni strokovcu in delu za šolo. Potem je bil strokovni izpit. Dan zatem sem imela že prvo strokovno skupino v šoli. Potem so bili še drugi sestanki, poročila, opisne ocene in vse kar spada k zaključku šolskega leta. Pa seveda košnja. Tam sem nedvomno imela manj dela kot mož, ampak sem pomagala po svojih močeh. Vse večere po službi in košnji, pa sem spet preživela ob takšnem in drugačnem pisanju za šolo. In ja, sedaj sem po takem tempu sem res že utrujena. Vem, da moram samo še malo potrpeti in bo konec-šole in košnje. Do takrat pa ja. Verjetno bom malo več jamrala. Mar to kar sem naredila ni dovolj? Bi morala mogoče preteči še maraton pred službo, da bi si zaslužila svojo utrujenost?
Osredotočanje na pozitivno je vsekakor dobro. Ampak kdaj ne gre. Tudi če bi nekdo to, od tebe na vso silo hotel. Tako smo bili vzgojeni. Ne jokaj! Ne bit sitna! Ne biti jezna. Naša naloga je, da svoje otroke naučimo boljšega upravljanja s svojimi čustvi. Da jim jih dovolimo (a ne pustimo, da v jezi požgejo hišo 🙂 )
Čustva pridejo in grejo. Nič hitreje ne bodo šla naprej, če jih bomo zanikali. Kdaj se moramo samo vsesti na “struggle bus” z vsemi svojimi neprijetnimi čustvi. Jim dati prostor. Potem pa lahko gremo naprej. Izražanje svoje stiske je terapevtsko. Kdaj moramo malo pojamrati. Dobiti občutek, da nas nekdo razume. Z nobeno stvarjo pa ni treba pretiravati. Preveč jamranja nam ne pomaga, nasprotno daje nas v položaj žrtve.
Verjamem, da oseba, ki je to rekla ni mislila nič slabega. Življenje pa pač ni tekmovanje kdo najbolj trpi. Vsi imamo pravico do vseh čustev. In obljubim-julija bom tudi jaz bolj dobre volje. Do takrat pa bear with me. Predvsem pa pustimo drugim, da so tam kjer so.
