Zadnjič sem govorila s starejšo žensko v čakalnici pri zdravniku. Obdelali smo že vse teme in nekako je prišla tema še na aktualna dogajanja glede porodnišnic. In kaj je na vse to menila ona? “Da smo samo bolj razvajene” je rekla. Kaj?
Zdravniki imajo ustrezno znanje in pomembno je da jim zaupamo. Zaradi nekaj slabih izkušenj, še ni potrebno da vse mečemo v isti koš. Tako gledanje je verjetno v interesu zasebnega babiškega centra, ki to akcijo organizira. Mogoče si zaradi razočaranja nad uradno stroko obetajo potencialne stranke. Pomoč doule pri porodu je nedvomno lahko dobrodošla. V primeru, če gre vse vredu je dober tudi porod na domu. A v primeru če se zaplete..ne bi hotela biti tam. Pač pa raje blizu strokovnjakov, ki bodo znali rešiti mene in mojega otroka.
AMPAK. No, vedno je kak ampak.
Ženske smo ob porodu najbolj nemočne. Sploh če gre za prvi porod. Ne vemo kaj nas čaka, kaj je normalno in kaj ne. Prestrašene smo in povsem odvisne. Ko pa si enkrat odvisen, si podvržen na milost in nemilost nekomu drugemu. Lahko imaš srečo ali pa pač smolo. In te ženske, ki so dvignile svoj glas v Sloveniji in na Hrvaškem so imele smolo. Ker smo v bolečinah in strahu, smo še toliko bolj potrebne lepe besede, razlage kaj se nam bo delalo in zakaj, ter tudi sredstva proti bolečinam. To vse je možno pri zobozdravniku. Moj zelo prijazni zobozdravnik mi vse razloži, opozori na bolečino, in da injekcijo če je to potrebno. Ne smeje se mi, če me boli in se nam ne posmehuje. Tu bi moralo biti enako. Za porodničarje je to zgolj eden od mnogih porodov, za nas pa je to zgodba ki jo nosimo celo življenje s seboj. Žal mi je vseh žensk, ki so doživele neprijetno izkušnjo. Morda se nam zdi, da pretiravajo, a bolečina je vedno nekaj subjektivnega. Kdaj nas užali že malenkost. Ko pa smo tako polne hormonov kot ob porodu, pa res ni veliko treba da smo prizadete.
Predvsem pa sem gotova v nekaj. Verjamem, da je eden od zadnjih krogov pekla rezerviran za tiste ženske, ki ne verjamejo drugim ženskam in jih po možnosti še dajejo v nič. Lahko jih vsaj poslušamo. Malo kritičnosti pa seveda ne škodi.
Smo ženske torej razvajene? Malo verjetno že. Malo pa si morda samo želimo, da se nam prizna naše dostojanstvo in se nas tretira s spoštovanjem. Kdaj je treba potrpeti. Tudi porod je taka stvar. Trpeti po nepotrebnem pa je pač neumnost.
