Priznam. Dostikrat sem lena. Ko otroci končno zaspijo in končno pridem do televizije, se mi najpogosteje ne da nič več. Zato prav moram imeti moža, da si ogledam še kaj bolj kompleksnega. RTV Slovenija je pogosto kritizirana, kot nesodobna, neživljenjska in nezanimiva. Pa ni. Seveda ne morem gledati pol oddaj (pa še dobro, ker nimam niti časa ) ker so vezane na najrazličnejše interesne skupine. Vse me ne pritegne. A dejstvo je, da me tiste lahkotne vsebine pustijo prazne, medtem me ko me veliko vsebin iz RTV Slovenija ne.
Kot defektolog se seveda nisem mogla izogniti temu filmu. Odpira vprašanja o smiselnosti takšnih življenj zaradi svojih prizadetosti in težav. Sama imam privilegij da sem s takšnimi otroki. Da lahko vidim preko njihovih omejitev. Da vidim ljubezen njihovih staršev, ki ni nič manjša od ljubezni običajnih staršev. In ja-tudi na živce mi kdaj gredo 🙂 A sicer sem vesela, da sem del tega “posebnega” sveta.
Pred leti se spomnim, da sem v Družini brala kolumno Metke Klevišar. Starejši par si je kupil pomivalni stroj. Vprašali so ga, če se splača. Glede na to,da sta že toliko stara. Odgovorila sta, da ni važno. Če jima en dan ne bo treba pomivati posode, se bo splačalo. Tudi če držiš svojega dojenčka v rokah le nekaj dni, je to več kot nič. Življenje je dragoceno. Razumem vse starše, ki se odločijo, da takšnega bremena ne zmorejo. Hvaležna pa za vse tiste, ki so te otroke sprejeli.
Če imate možnost ogleda z zamikom-poglejte si.
https://www.facebook.com/RTV.SLOVENIJA/videos/1499582980078114/