so super!
govorijo mi o tem, da nihče,tudi tisti, ki morda malo odstopajo od povprečja, zato še niso slabi. Le drugačni. Ampak tudi oni nosijo svoje posebne talente. In predvsem obilo ljubezni,ki jo imajo ponavadi na pretek. Za vsakogar. Ne le za izbrane kot mi.
In predvsem me veliko učijo. Marjan me vsakič uči, da res vidim in slišim (sam je namreč slep in gluh), in da to ni samoumevno. Ivana me uči, da ne pretiravam s svojimi besedami (govori kot dež, dan in noč, verjetno še v spanju), Silvo me uči, da imam dar govora (on ne govori) in kaj vse se da povedati brez besed in na ta način tudi razumeti. Katarina me uči, da bolj natančno poslušam sogovornika (govori malo nerazločno). Pa še kaj bi se našlo.
Skratka, kakor koli se zlajnano sliši. Kdor hoče videti mora res gledati s srcem. Sicer bi kdo v njih lahko videl le posebneže. Pa so neskončno več kot to.