Junija sem naredila strokovni izpit. Končno. Zdelo se mi je, da sem lažje zadihala. Potem pa dobim pošto. Da so mi med klasičnim ginekološkim pregledom ugotovili spremenjene celice. Da naj pridem na ponovni pregled. Čez tri mesece.
Če si nagnjen malo k paničarjenju (kot jaz vsekakor sem)… so trije meseci kar dolgi. Vsekakor sem skušala misliti, da bo vse vredu. Vseeno pa nikoli ne veš. Lahko tudi ne bi bilo. Znanka je za rakom na materničnem vratu umrla pri 49 letih. Življenje ne daje nobene garancije.
Po treh mesecih sem šla ponovno na pregled. Ponovno sem en mesec čakala v majhni paniki in se spet čimbolj osredotočala na pozitivno. K sreči je bilo vse vredu. Spet mi je padel kamen od srca.
Da cepljenje proti HPV obstaja sem vedela-a ne tudi o tem, da obstaja tudi za ženske. Ves ta čas sem mislila, da obstaja le za dekleta. Tako sem se šla ob prvi priliki cepiti.
Odločitev ali se boste cepile ali ne je seveda vaša. Prav tako je to cepljenje samoplačniško in ni ravno zastonj. Prav tako vem, da ne moreš vplivati na vse bolezni. Sama vsekakor raje naredim kar je v moji moči. Če ste proti cepljenjem prav, razumem. Za vse ostale, ki tako kot jaz niste vedele, da se lahko cepite- no, tole je za vas. Lahko se cepite-vse do 45. leta.
Žal mi je za znanko. Pri njej je bilo prepozno. Če pa tole pomaga komurkoli pa bom vesela. Zdravje je res eno samo in vredno je narediti kar pač lahko.
