Včeraj sem se nevem kako zastrmela v svoj trebuh. Čeprav je minil že en mesec, je še vedno tu. Ena taka hecna stvar. Ki je ne veš, dokler ne postaneš mama. Ne, trebuh kar ne izgine brž po porodu 🙂
Ne moti me. Prav nasprotno. Spominja me na porod. Na to, da nosečnost še ni bila tako daleč stran. Vem, da bo tudi to prečudovito dojenčkasto obdobje prehitro minilo. In zato mi je všeč, da gre vse počasi v svojem tempu. Tudi telo. Naj traja kolikor le lahko.
To pa na žalost ne velja v Holywoodu. K sreči upam, da ima večina žensk še dovolj svoje zdrave pameti. Ampak sigurno določen procent začne upoštevati modre besede zvezdnic iz rumenega tiska. In trenirati. Hujšati in bogve še kaj. Poskušati izgubiti 10 kilogramov v 6 tednih tako kot zvezdnica x in y. Sama nimam težav s težo. Pa tudi če bi jih imela. Čas po porodu naj bi bil čas celjenja. Čas počitka. Ne pa čas izgubljanja kilogramov in maratonov. Za vse bo še čas. Sedaj je čas za dojenčka.