V teh dneh ljudje kar tekmujejo, kdo bo bolj osmešil Alenko Bratušek. Da ne bo pomote. Nisem član stranke AB, prav tako nisem njen fen. A zdi se mi, da se ji mora nekdo postaviti v bran. Ker se tako spodobi.Na vsako stvar je možno gledati z več kotov. In to katerega izberemo pove več o nas samih, kot o tistem drugem.
Sploh nisem gledala njenega zagovora, ker sem slišala da se je osmešila. Ne maram poraza, še manj pa gledati nekoga, ki pada. A mislim, da določeni ljudje ob tem dobesedno uživajo. Ker potem vidijo, da niso samo luzerji. Da gre nekomu še slabše od njih. Ker se potem počutijo boljše. Good for them.
Ampak koliko od teh smartijev, je dejansko poskušalo česa tako bold kot Bratuškova. Pogumna je vsekakor. Morda malo preveč lahkomiselna, če o področju ni imela pojma. A še vedno. Se je lotila nečesa kar je hotela. Ni kar čakala. Se je malo zagrebla, predlagala kar sebe, se skomolčila da bi prišla do cilja. In je vsaj prišla do Bruslja.
Da sploh ne omenjam norčevanja iz njenega pisma Junckerju. Če so napake, vsekakor ni prav. Ampak to je krožilo na facebooku. Facebook pa je pribežališče napol pismenih. Ki pomožnosti pišejo še v narečju in si ob tem mislijo, da so blazno pametni.
Vglavnem, ne bi hotela biti v njeni koži v tem momentu. Zato sem tudi napisala tole.