Najprej je bil Božič. Vse od pokristjanjevanja slovencev nas je razveseljeval. Za kmete je bil to poseben dan. Kljub temu, da niso imeli veliko-na ta dan ni ničesar manjkalo. Bil je svet dan. Nekaj posebnega svetlega in lepega.
Potem je prišel prvi tat Božiča-komunizem. Božič ni bil več uradni praznik. Ljudje so imeli zaradi praznovanja Božiča več ali manj težav. A so ga vseeno praznovali. Tast je šel k polnočnici, naslednje jutro pa navsezgodaj že pred peto zjutraj v službo. Ker je bil napol prepovedan je imel ta praznik še poseben čar. Prepovedano je namreč vedno najslajše.
Potem pa je prišel kapitalizem. Božiča ima polna usta. Trgovine se šibijo od raznoraznih božičkastih stvari že od oktobra dalje. Pesmi so polne božiča. Božič sem, božič tja. A vseeno tale božič nima veliko skupnega z Božičem. Postal je družinski praznik, svoje bistvo pa je kar nekako izgubil. In potem človek sploh ne ve, kaj praznuje. Lahko je tudi družinski praznik, lahko je različne stvari za različne ljudi. A vseeno je to najlepši krščanski praznik. Adventni venček je prav tako povsod, a se le redko uporablja za molitev. Skratka božič je in ga ni. Še vedno se ga da doživeti, a je zaradi hiperinflacije božiča v vseh oblikah težje.
In tretji tat? Moja služba. Ko sem delala v šolstvu, sem bila prosta vse počitnice. Toooliko počitnic! Prejšnje leto pa sem delala v zavodu in tam mora biti tudi med prazniki kdo dežuren. In tako sem delala tudi za Božič. Na začetku sem bila kar malo žalostna. Kakšen božič pa bo to? Božič brez polnočnice in vsega ostalega kar spada zraven?
Ko sem se vozila iz službe sem poslušala božične pesmi. Nekaj nežnega toplega svetlega, ki se me dotakne vsak Božič, se me je dotaknilo tam. V avtu, sredi poti. Ugotovila sem, da mi nihće ne more vzeti Božiča. Kjerkoli že bom, se bo rodil Božič. Samo prepustiti se moram in narediti iz vsega najboljše. Božič se je zgodil v štali. Ni treba, da so situacije popolne. Štala tudi ni bila.
Božič je nekaj magičnega. Predvsem zato, ker si enkrat v letu pustimo gledati spet z očmi otroka. In če gledaš tako, je vse magično.
Vsem želim lep Božič. Praznujte ga tako kot želite. Naj se vas dotakne nekaj lepega.
