Pred davnimi davnimi leti (ko sem hodila še na faks), sem šla enkrat s prijateljico tudi v poletno šolo. V tetovo, makedonijo. Makedonija, ampak nek albanski okraj.Kakorkoli že. Po predavanjih smo hodli velikokrat na bazen. Tam pa sami moški. Žene pa..pri vsej tisti vročini so bile v avtih. In čakale na svoje moške. Ne spomnim se, če so bili avti v senci ali ne. Pa saj niti ni važno. Še vedno je bilo vroče. Vse moške bi najraje zabrisala iz vode! Kako si drznejo! Prav tako so nam rekli, da naj se raje ženske ne sprehajamo same. Ampak kot introvert sem v polnem kampusu, kjer sem si stanovanje delila še s petimi, potrebovala nekaj minut le zase. Mislila sem si, da se mi sigurno ne more nič zgoditi. Saj smo v Makedoniji, ne v Iraku. Tako sem mirno hodila in malo premišljevala, ko se je kar naenkrat kot muh nateplo okoli mene ene 20 mulcev. Vsi so kar vprek nekaj govorili in ugotovila sem, da imajo morda prav. In da nikakor ne bi hotela živeti kot ženska v taki državi.Feminizem ni alfa in omega. V svojem delovanju je naredil tudi veliko napak. In tu se v nekaterih točkah tudi strinjam z Vodebom. Obenem pa si ne predstavljam življenja,ki bi me čakalo,če bi kaj dejansko nastalo iz moje simpatije z enim albancem na tistem taboru. Verjetno bi le kuhala, imela ene 10 otrok,..in verjetno bi znorela.. Mama in gospodinja to že…ampak sem se toliko drugih stvari.Z vsako teorijo je tako. Bolj ko ne razmišljaš lažje spadaš v eno samo kategorijo. In si pač notri. Bolj ko razmišljaš, več neskladij opaziš..in potem si malo tu in tam.
