O Prešernu, kulturi in še čem

Dan kulture bo. Meni je to pomemben dan. Ne praznujejo ga vsi narodi. Nekateri raje praznujejo svoje osvajalce drugih držav, vojskovodje. Mi nimamo nič takega. Nas pa je kultura združevala in ohranjala kot narod vsa dolga stoletja, ko o državi sploh še ni bilo govora.
Zadnje čase se vse več govori o tem, da je bil Prešeren pijanec. To me res pojezi. Verjetno je bil res. A to ni dovolj, da bi se ga spominjali še ves ta čas.Pijancev je bilo še veliko. Mislim, da to več pove o tipičnem slovencu, ki da bi sam izpadel večji, mora vse ostale poriniti pod avtobus (in njihove dosežke zmanjšati). Če rečeš-to pa ja ni nič, to bi pa lahko tudi jaz naredil- se boš seveda počutil velikega.
Vsi umetniki so me vedno razočarali ko sem brala njihov življenjepis. Ali so umrli mladi, se nevemkolikokrat ločili, zapili, bankrotirali, naredili kakršne koli druge poteze ki mi niso bile všeč (ali pa so bili v drugi verski ali politični struji). Nekaj časa me je to res motilo. Potem pa sem ugotovila, da so morda ravno zaradi svoje ekscentričnosti, nenavadnosti naredili kar so naredili. In njihova dela so ostala.Ta so važna-tudi če mi njihov življenjepis ni všeč. Povprečen državljan ima morda lahko bolj urejene domače, finančne, vse žive razmere- a za seboj bo v najboljšem primeru pustil le svoje potomce. Ne pa nekaj po čemer se ga bodo spominjali še čez 200 let.
Se mi je Prešeren zagnusil v določenem obdobju? Ja. Pretirana analiza njegovih besed, rim ne pripomore k všečkanju dela. A potem sem šla v Ameriko.S seboj sem vzela njegove poezije (ker je bil ena taka mini knjižica, ne ker bi ga imela tako rada). In tam sem ga prvič slišala. Tam sem se prvič jokala ob  odi Vrbi.
Hvaležna sem za poezijo. Za kulturo. Za vse kar nas dela več od živali. Kultura se skriva v oblačenju, prehranjevanju, bontonu, književnosti, umetnosti, ustvarjalnosti, petju. Najti je treba le tisti delček ki nas nagovori (tudi če to ni Prešeren-vsem pač vem, da ne bo v