Ko sem slišala za pokol v Orlandu, nisem kaj veliko mislila.
Še en pokol pač. Koliko jih je že bilo. In koliko jih je še bo. Če ne bodo
nekaj resno spremenili.
Potem sem slišala (novice res spremljam bolj napol), da se
je zgodil v gejevskem lokalu. Pa tudi ob tem podatku mi ni zvonil noben zvonec.
Ja, bila sem zelo na strani gejev. V zadnjih letih pa sem se malo umirila. In
vidim tudi kakšno njihovo napako. Še vedno pa proti njim nimam
nič. A npr. pogrom gejevske skupnosti nad Dolce in Gabbano-ker sta pač izrazila
svoje mnenje, ki je različno od njihovega-je isto nestrpno, kar sicer očitajo
drugim. Tako da…tudi LGBT skupnost ima svoje finte.
Ker pa se je streljanje zgodilo v gejevskem klubu sem se spomnila tudi
na vse gejevske klube v katerih sem bila sama. Prijatelju sem po paradi ponosa
govorila kako mi je bila všeč, pa sva šla potem nekajkrat tja skupaj. Po 8. Aveniji
si jih našel kolikor si jih hotel. In mi je bilo všeč. Zdeli so se mi VAREN
kraj. Varen za vse tiste, ki so se preselili v New york iz kakšnega zakotnega dela
Amerike, kjer niso mogli biti to kar so. Varne, ker sem vedela, da mi noben
moški ne bo težil (ali v kozarec dal kakšnega date rape mamila). Varne, ker sem
lahko gledala eye-candye (ker so bili itak vsi drugače
usmerjeni). Varen pa tudi za prijatelja-tudi on je vedel,da njemu ne bo noben
moški težil-ker je pač z menoj. In na koncu varen za vse geje- ker je bilo to
njihovo zatočišče. Kraj, kjer so res lahko bili to kar so. Brez,da bi jih kdo
zato obsojal. Spomnim se enega črnca ki
je plesal. Pa mladega parčka v kotu. Tako sta bila lepa- da se mi jih je zdelo
kar škoda.
Žal mi je vseh žrtev. Nihče si ne zasluži umreti samo zato,
ker je kar je. Ali gej, ali vernik ali karkoli drugega kar ga opredeljuje. Obenem sem vesela, da lahko hčerki povem, ce bo kdaj treba. Bila sem na podobnem kraju. Ti ljudje so vredu. Taki kot mi le malo drugačni. To, da obstajajo grdi, neprijazni ljudje, pa ve že iz pravljic (več pa trenutno še ne
rabi vedeti).