Kar pa na zalost v naši slovenski kulturi niti ni res. Dostikrat od sebe pričakujemo ravno to-da konstantno delamo v službi ali doma. Alenka Rebula je v članku, ki je izšel ravno pred lanskim poletjem, razpredala o tem, da si slovenci še na dopustu ne upamo počivati. S seboj nosimo kolesa, borde, palice, ogromno knjig in bogvečesa se.. Kot da je kaj narobe s počitkom, oziroma kot da ne verjamemo, da si ga res zaslužimo. Pa ne, da je s samo rekreacijo kaj narobe-a tudi počitek je nujno potreben.
Podobno pa sem naletela tudi v današnjem podcastu. Ker je nagovorilo mene, bo mogoče še koga. Avtorica govori o tem, da je sploh v Ameriki izčrpanost pojmovana kot medalja hrabrosti. Kdor je izčrpan je ql, ker je zelo priden, in to je njegovo merilo uspeha. Od žensk se prav tako pričakuje, da vedno nekaj delamo. Če smo doma, pospravljamo, kuhamo, peremo, skrbimo za otroke, beremo, pišemo ali se zabubimo pred tv. Vse samo , da ne bi bili malo v stiku s svojimi čustvi. Nekaterim se zdi, da bi morali vedno nekaj delati, da bi se počutili vredne in pomembne. Cilji so super, a kdaj se jih lahko tudi malo pusti.Kdaj je čisto vredu samo biti ok. Pa tudi povsem dobro je ne biti ok-ker je tudi to del življenja in bodo tudi ta čustva minila.
Hčerka je zaspala. Zadnje večere je zaspala pozno (raje ne povem kdaj). Danes bo čas za moj self-care. Kdaj je dovolj samo biti. Vse ostalo bo počakalo do jutri.
Podcast pa si poslušajte tukaj https://thewayyouareproject.com/2017/08/06/ep-11-self-care-with-yours-truly/