Rada imam družbena omrežja. Introvertne osebe smo večinoma bolj tihe. Ne mečemo se v ospredje. Tu pa smo naenkrat enakovredne. Lahko smo toliko glasne, kot si želimo. Naše misli lahko gredo v svet. Ponavadi še dlje, kot če bi bile najglasnejše osebe za določenim omizjem.
Tviter mi dolgo časa ni bil všeč. Preveč informacij, preveč nepregledno. Cela kakofonija dražljajev. Sploh se nisem znašla.
Potem pa je prišla porodniška. Verjetno sem imela blažjo poporodno depresijo. Med žledom sem doma ostala še bolj izolirana. Tviter je bil moj ventil. Kraj, kjer mi ni bilo treba govoriti, kako uživam v materinstvu, saj sem lahko brez dlake na jeziku delila vse svoje največje težave in skrbi. Predvsem pa kraj, kjer sem ponovno našla svoj glas. Potem sem začela pisati blog. Ampak vse se je začelo tu. Kjer sem lahko bila iskrena in kjer se je vedno našel kdo, ki me je poslušal.
Toliko stvari sem dobila s Tviterjem. Novih informacij, profilov, ki jim sledim še zdaj. Prevod v poljščino za gasilce. Zaskrbljenim staršem sem posredovala informacije prijateljice, ki dela v bolnišnici. Srečala podobno misleče ljudi. Dobila Scrabble.Dobila ogrlico za ključe. Pa še toliko drugih stvari. Našla en svoj spletni dom.
Včeraj je prišel ven poziv, da se še išče kri. Objavila sem na FB-ju in nato še na Tviterju. Odziv me je ganil. Neznanci so se javili ali samo delili naprej. Misel, da bi kdo, ki ga praktično ne poznam, šel v vse te postopke, preiskave na mojo pobudo, je nora. Ampak na dober način.
Družbena omrežja niso niti slaba niti dobra po sebi. Vse je odvisno, v katere namene jih uporabljamo. Lahko pomagamo drugim ali se izgubimo v neskončnem scrollanju. Lahko podpiramo druge z všečki, smo njihov navijač ali se izgubimo v zagrenjenosti, sovražnih komentarjih, kritiziranju (po možnosti z obilo slovničnih napak).
Predvsem pa je pomembno, da si od njih odpočijemo. Kdaj sicer pogoljufam, a načeloma skušam biti vsako popoldne brez telefona. Pa že vmes večkrat vzeti odmor, sicer me lahko ta svet preveč posrka vase in me spravi v slabo voljo.
It is up to us. Bodimo dobri. Tudi na spletu. Tam je to dostikrat še lažje. Stisnimo tisti všeček. Nekomu bo polepšal dan, nam pa ne bo krona padla z glave, če bomo to naredili. Pa hvala vsem, ker ste delili včerajšnji poziv za darovanje krvi. 500 vas je bilo. 500krat hvala. En sam klik lahko komu izboljša kakovost življenja. Več ko damo, več dobimo.
