Ne vem po kakšnem naključju sem naletela na to knjigo.Verjetno v kakšnem članku. Verjetno se mi je zdel koncept zanimiv, ker je to nekaj, kar pač v naših glavah ne spada skupaj. Kot sem že zadnjič rekla- ne vidim se v pisanju obnov knjig. Bom pa objavila nekaj koščkov, ki so v meni odzvanjali pri branju. Moj bralnik ima to super funkcijo, da si lahko vse podčrtam, hvala Kindle.
Tega ne pišem ker bi imela sama zlobno mamo. So pa vsekakor odnosi med mamami in hčerkami bolj kompleksni kot večne epizode Gilmore girls.. In tudi sama ne bi hotela biti zlobna mama. Vsekakor pa že samo to, da dobro opravljaš svojo vlogo pomeni, da si večkrat sitna, stroga in zahtevna.
Nekaj označenih delov knjige:
-Koncept materinske ljubezni je svet v naši kulturi in ima svojo mitologijo. V njem ni prostora za karkoli slabega. Mama je večni multitasker, negovalka, madona ki neguje dojenčka, odišavlja celo hišo z vonjem po piškotih, žrtvujoča se vedno in povsod. Tudi v pravljicah je to jasno očitno. Neskrbne, zlobne mame so vedno mačehe. Prave mame ne sovražijo niti niso nevoščljive. Tako pri Motovilki in Pepelki.
-Močno si želimo verjeti, da se vsaka mama zaljubi v svojega dojenčka na prvi pogled. Čeprav so vsi drugi odnosi v našem življenju kompleksni in komplicirani smo iz tega odnosa vse to izvzeli.
-Ideal o srečnem materinstvu je tako vgrajen v našo kulturo, da smo do nedavnega verjeli, da nosečnost in materinstvo lahko varuje pred depresijo. Ko je Brooke Shields objavila knjigo o poporodni depresiji so mnogi hoteli to zanikati. Češ-“kaj se pa gre”. Ima otroka, kariero, lepa je-zakaj komplicira?. Naša kultura razume materinstvo kot eno od najbolj zadovoljujočih vlog, čeprav raziskave to zanikajo. Po raziskavah starševstvo ne prinaša nikakršnih prednosti pri mentalnem zdravju. Odrasli brez otrok so imeli manj depresij kot njihovi vrstniki z otroki. Mame z majhnimi otroci pa so bile med najbolj ranljivo skupino z verjetnostjo depresije. Starši samohranilci so imeli pri tem še večje tveganje, zaradi zmanjšanih ekonomskih in socialnih virov.
-S tem, ko se tako poudarja brezpogojna materinska ljubezen in zaljubljenost v otroke, v tem kontekstu ni prostora za kakršnekoli druge emocije ali ambivalenco. Zato morajo mame te občutke zanikati, če do njih že pride. Tudi ti občutki so koristni in jih ne bi smeli prezreti, saj ponujajo mami nov vpogled v sebe in otroka. Vsaka ženska v določenem momentu čuti ta občutja , ampak jih mora zanikati zaradi krivde. Pa je vendar povsem normalno, da ob otrocih čutimo čustva nežnosti in miline pa tudi skravžljanih živcev in zdolgočasenosti.
-Prav tako si mislimo, da bodo mame instinktivno znale reagirati v vseh situacijah. Pa so vendar situacije, ko imamo dojenčka ali najstnika tako zelo drugačne in zahtevajo povsem drug spekter sposobnosti. In gotovo je, da bomo v določeni fazi bolj učinkovite kot v drugi
-Ideal o popolnem materinstvu tudi povsem zanika kompleksna čustva. Raziskava o starših in njihovih odraslih otrocih je pokazala presenetljive rezultate. Mame, katerih hčerke prekašajo njihove lastne uspehe, se v svoji koži počutijo slabše. Uspehi hčerk jih navdajajo z lastnim neuspehom. Če je šlo za sina, to ni bil problem, prav tako se očetje niso počutili ogrožene z uspehi svojih otrok.
-še vedno je materinstvo pojmovano kot biološka in osebna usoda. Zdrava ženska ima otroke in srečna in zadovoljna ženska je mama. Če pa gre karkoli narobe pri otroku, pa je seveda kriva mama.
-neljubeče mame so pogosto hčerke drugih neskrbnih mama. To je negativna vez ki se prenaša iz generacije v generacijo, brez ugotavljanja ali analize
-hčerke, ki so deležne hudega kriticizma, bodo postale bolj odvisne od mame, prav zato, ker mama s svojim govorom sporoča, da je hčerka nesposobna preživeti sama v svetu brez nje
-materinska ljubezen je ostanek paradiža v sicer povsem negotovem svetu
-materinstvo naj bi bilo instinktivno, in vse ženske so rojene negovalke. Iz tega sledi, da morajo biti vse ženske mame in da je vsaka ženska lahko dobra mama. Pri tem se seveda zanemarja stiske in krivdo, ki jih čuti še tako popolna mama ko se sooča z izzivi. č
Naj bo toliko dovolj za danes. To sem pisala bolj za lastno evidenco, morda pa koristi še komu. Čeprav se vedno več govori tudi o manj rožnatih plateh materinstva, pa je tega še vedno premalo.
