Danes sem vesela kot radio. No, dneva še ni konec, a vseeno. Slišala sem za novo nosečnico (hip hip hura!) in za poroko znanca. Poroko, ki spada v kategorijo teh porok, ki so možne od danes naprej. Torej netradicionalno neheteroseksualno poroko.
Ljubezen je pač ljubezen. Zaljubljenost je pomembna, ker nas kot lepilo zbliža skupaj. Ko pa se v pravljicah začne “živela sta večno do konca svojih dni”, pa se šele začne pravo delo. Prava ljubezen,ki je messy. Polna kompromisov, pa tudi pogovorov o vsem od a do ž, polna crkljanja in delanja uslug, prepirov, dogovorov, potrpežljivosti ker partner spet smrči ob tebi. Skupnega šimfanja Eme, deljenja opravil glede otrok, kuhanja moža ob vikendih in mene med tednom.Možnosti, da pol ure samo govoriš o vsem, kar te jezi.Vsega kar pač spada zraven k življenju.
To in še mnogo mnogo več- je ljubezen.In verjamem da pri LGBT populaciji ni nič drugače. Ker smo pač vsi samo ljudje. Pustimo tu otroke, o katerih je bilo zapisano že preveč (čeprav se meni ne zdi,.da bi bil konec sveta, če bi obstajale tudi take družine).. Poročili bi se pa res lahko vsi ki se hočejo. In od danes naprej se lahko.
Letos grem na dve poroki. Če bom šla na kakšno LGBT kdaj tekom življenja pa tudi ne bi imela nič proti. Ker ljubezen je pač ljubezen.Sovraštva je že tako preveč. Povsod.
