Danes sem sicer mislila pisati o nečem drugem. O nekem inovativnem slovenskem projektu. Ker pa se je zgodil incident, bom raje o tem. Kraja, kjer se je zgodil ne
bom omenjala- kraj ni povezan s tem, lahko bi se zgodilo kjerkoli (in nočem, da me lastniki tistega kraja zaradi omembe še tožijo).
Kakorkoli že. Prišlo je do spora. Med starši in njihovimi sončki.Nekdo od otrok naj bi grozil drugemu. Bilo je nekaj hudih besed. Mislila sem, da so dali starši dali to ven in da je vredu. Potem pa je prišla kar policija.
Mislim,da živimo res v čudnih časih. Po eni strani smo starši deležni premnogih nasvetov-čeprav povsem spodobno vzgajamo svoje potomce in ne delamo večjih napak.
So starši, ki v svojih potomcih ne vidijo nič napak. Kar mi je smešno. Moja hčerka je luštna, simpatična,imam jo rada do neba. Ima pa tudi svoje pomanjkljivosti. Ni nikakršen angelček. Kdaj jo je treba tudi kaznovati. Ni angelček, pač pa povsem navaden otrok, ki rabi mojo ljubezen in kadar je treba tudi omejitve. Če bi mi kdo rekel, da je moj otrok naredil kaj narobe, bi avtomatsko pomislila, da je verjetno res. In bi zahtevala, da se opraviči. Lahko da je bil res kriv otrok. Nekateri otroci so nevzgojeni, vse jim je dovoljeno in kot taki težko navigirajo v družbi.
Lahko pa so krivi tudi starši. Pretirano zaščitniški, nezmožni razumeti, da so otroci le otroci. Da so na učni poti in da se učijo. Mi smo odrasli, mi moramo biti pametnejši.
Prihod policije je na vse preostale udeležence spustil moreče vzdušje. Potem ko so prišli, vzdušje ni bilo več isto.
Ta incident je pokazal, da se kdaj vsi vedemo kot štiriletniki-tako otroci kot odrasli.Oboji so padli na izpitu. Predvsem pa seveda odrasli. Mi naj bi bili pametnejši, mi naj bi obvladali sposobnosti kompromisov, pogajanj, dogovorov. Verjamem, da karkoli je že bilo,da bi se dalo rešiti drugače. Policaji imajo že tako preveč dela, kaj šele če bi se ukvarjali z vsakim takim prepirom. In kaj so se pri tem naučili otroci? Tega, da se da skregati in pobotati gotovo ne.
(so pa otroci nenapovedano videli policaje-kar je bilo tudi zanimivo 😉
