Ker imam rojstni dan 8. marca, se mi zdi da mi je usojeno, da premišljujem veliko o ženskih vprašanjih.
In tako se mi zdi grozno, da se je ves smisel praznika utopil v rožah in čokoladi.
Čokolada se poje in po možnosti še negativno vpliva na postavo. Ali zobe.
Rože prej ali slej ovenijo. Če kupimo lončnico, potem od bodoče lastnice zahtevamo še dodatno skrb. Še ena stvar na neskončni to-do listi. Ker skrb za moža in otroke in starše in dom ni dovolj. Hvala lepa za tako darilo.
Čeprav mi je po eni strani lepo videti ogromno moških z rožami, se mi zdi to še bolj iskanje nekega poceni odpustka. Celo leto skrbi žena za skoraj vse. Ne more spati ker ji neskončna to-do lista in mentalno breme krati spanec. Hodi v službo, skrbi za dom in za otroke, dela tisoč in eno stvar. Še vedno smo po vseh raziskavah daleč od enakopravnosti.
Zame je 8.marec nekje drugje. V raziskovanju feministične zgodovine. V iskanju povezave z drugimi ženskami. V iskanju čimvečjega sožitja. Pa tudi v odstranjevanju od žensk, ki tega še ne zmorejo in raje nagajajo, opravljajo in zbadajo. Nekatere nikoli ne bodo prerastle srednje šole.
Ko sem danes govorila s čistilko in sem ji pojamrala, da sem včeraj dobila migreno, sem dobila tisti pristen občutek sestrstva. Potem sva ugotovili, da ima z njo težave še ena sodelavka. Potem sva ugotovili, da imava še eno skupno znanko. Kdaj se pogovarjam z določeno žensko in se mi zdi, kot da sem našla še eno izgubljeno sestro. Želim si, da bi ta občutek začutila letos še velikokrat. Hvaležna sem za vse tiste ženske ki že samo s svojo prisotnostjo delajo svet boljši.
Tukaj spodaj delim še nekaj dobrih podcastov na temo feminizma. Naj vam kaj pride prav
https://podcasts.apple.com/us/podcast/stuff-mom-never-told-you/id304531053
