Eno od prejšnjih nedelj smo bili v Kumrovcu. Ne samo s tem namenom. Kumrovec je bil le eden od 4 načrtovanih postankov. Seveda smo potem ostali le pri dveh. Ker z dvemi otroki postaja bolj bistveno od kvantitete kvaliteta. In kakšno otroško igrišče več.
Ko smo se ustavili v Kumrovcu sem se predvsem zavedela veličine in tudi problematičnosti tega lika.
Ja, kot lik je problematičen in še vedno razdvaja.
Sama se zavedam predvsem njegove kompleksnosti Naredil je veliko dobrega. Združevati tako različne narode, toliko časa ni mačji kašelj. Ponuditi ljudem vizijo, upanje, sanje tudi ne. Tolikim ljudem je bil v navdih in ogromno ljudi je žalovalo ko je umrl. Postavil se je po robu Stalinu in šel povsem svojo smer skupaj z drugimi neuvrščenimi.
Obenem pa tudi ni bil tako nedolžen. Vem, da se s politiko ni najbolje pečati, ker se hitro komu zameriš. Sama kot blogerka pač moram slediti navdihu-zato ni dvakrat za reči da bi pristala na kakšnem Golem otoku če bi rastla pod njegovim režimom (in če bi takrat seveda bil internet). Kakor je bil njegov sistem v velikih delih dober, je bil zelo slab, če si bil v kategoriji ljudi, ki mu pač niso bili všeč-npr. kristjan, veleposestnik in še kdo. Za smrt kolikih ljudi je kriv? Teh gotovo ni malo. Vsak pa je preveč.
Kakorkoli že. Najpomembnejše je biti stvaren. V pravljicah je vse črno ali belo. V resničnem življenju pa prevladuje 50 odtenkov sive. Hvaležna sem za vse dobro kar je naredil, hvaležna pa tudi da živimo sedaj v svoji državi.
Sicer pa se mi po njegovih časih nič ne kolca. Sem čisto vesela, da mi ni treba iti po banane v Trst. In da se lahko vozim vsak dan z avtom.
