Tole danes je od Alenke Rebula. Z današnjim dnem na blogu začenjam z novo rubriko osebna rast. Ne, ker bi hotela biti nevemkakšna duhovna gurujka. Preprosto, če se me bo kaj dotaknilo, si bom shranila v posebno mapo. In upam, da se lotim česa tudi v praksi.
Kako govoriti, da ne ranim? Kako doseči, da me slišiš?
Težke teme je težko načenjati. A obstaja način, da ljubeče poskušamo in gremo po malih korakih. Potrpežljivost vidi daleč in deluje počasi, globoko, mogočno.
Predpogoj za uspeh je odgovorna skrb za naše počutje.
Brez tega ne moremo niti začeti. Zahtevne zadeve se ne dotikajmo, dokler nismo SAMI zadeve globoko ozavestili, pomirili in predelali. Navadno za to rabimo pomoč in vajo. Čim bolj je boleča tema in čim večkrat je že bila neuspešno odprta, bolj smo potrebni pomoči in vaje. Vzdržati čustveni naval, ki ga sproži soočanje z bolečo temo, je veščina, ki je ne moremo improvizirati.
Potem pride trenutek, ko lahko začnemo. Gledati v oči in čutiti je zelo pomembno. Jasno lahko občutimo že ob prvem stavku, ali se je drugi vznemiril ali ne oziroma do katere mere. Če vidimo, da je še dovolj miren in pripravljen, lahko še kaj rečemo, a vedno spet preverjamo odziv.
Če zaznamo napetost, se je važno ustaviti in povedati, da nam je dovolj, da je slišal, kar je slišal, in da lahko nadaljujemo drugič, ko bo za to. To naj ne bil očitek, kot da ne zmore več in da smo se vdali, ampak priznanje njegove svobode in pravice, da je vznemirjen. Pomeni, da se zavedamo, da v hudem vznemirjenju ne moremo biti slišani, on pa se ne more prosto izraziti. Prekinitev je blagodejna za oba, če jo izpeljemo na pravi način.
Odložiti na drugič je modro in je izraz zaupanja. Pomeni, da se bo pogovor razvijal v poglavjih in da bo vsako poglavje majhen korak naprej … do skupnega konca, ki bo uslišal oba.
Umestnost ljubečega pogovora o zahtevnih temah je vrhunska umetnost. Usposabljanje zanjo je dolgo, a nič ni lepšega kot to, da doživimo stik in razumevanje … in tedaj nam na boleče srce pade nežni češnjev cvet in nam podari svileni dotik ozdravljenja.