Lani sem končno diplomirala. Ja, končno. Mi je pa ta korak dal tudi za misliti. Je izobrazba sploh še pomembna in če že zakaj?
Kot prvo se zdi, da NI. V trenutnih časih je izobražencev preveč. Baje naj bi jih bilo kar 60% od potreb. V tako velike številke dvomim, a nekaj je na tem. Fakulteta naj bi bila nekaj ekstra, za le najbolj nadarjene, ne pa za vse. Dejstvo je, da država rabi obrtnike in druge kadre. In ne samo to-v veliko teh smereh so lahko tudi zaslužki dokaj visoki. Če imaš strokovno srednjo šolo, imaš že neko varno osnovo iz katere lahko gradiš. Še vedno pa se lahko potem tudi tudi odločiš za nadaljevanje šolanja na fakulteti.Če izbereš srednjo šolo, prideš prej do lastnih sredstev, neodvisnosti,prej lahko začneš živeti tako kot si želiš, ob tem pa tudi sprejmeš tudi neko odgovornost.
Po drugi strani, pa se mi izobrazba še vedno zdi pomembna. Tudi če potem na koncu delaš za tekočim trakom, se mi zdi, da boš delal drugače. Karkoli si se naučil, ni nikoli izgubljenega. Znanje ti da neko širino s katero boš lažje razumel svet. Predvsem to, da svet ni ćrno bel, temveč da je včasih vmes še 50 odtenkov sive.
Čas študija mi je dal ogromno znanja.Od sociologije, nevrologije, psihiatrije, ortopedije. Pa Liffe, Nikodemove večere, Kra-kra, KMŠ, sredine študentske maše, žure v Kolegiju, prostovoljno delo, kosila na bone. Ogromno bogastvo. Tudi to, da greš od doma, razpolagaš s svojim časom in denarjem. Prva resna šola odgovornosti. Kot nadomestek služenja vojaškega roka.
Pred nekaj leti, sem v enem vikendu srečala dva doktorja in dva s srednješolsko izobrazbo. In vsi so mi dali za misliti. Doktor je bil kljub ogromnemu znanju skromen,kot da ni vse to nič posebnega.Veliko res velikih ljudi je povsem preprostih. Drugi doktor pa je ob svojem nazivu dosegel še večjo injekcijo samozavesti in se je zdelo, da ga pri njegovem osvajalskem pohodu ne more nič ustaviti. Res sem izvedela nekaj novih stvari…Težko pa rečem obratno. Če si tako preokupiran s sabo te drugi niti ne zanimajo.
Obenem pa velja tudi obratno. So Ljudje z nizko izobrazbo, ki imajo veliko zdrave kmečke pameti in pustijo, da jih uči velik učitelj življenje. In so prijazni, delavni. Obenem pa prav tako obratno. Ljudje z nizko izobrazbo, ki posegajo po enostavnih vsebinah, gledajo neumnosti in so dostikrat najbolj glasni in mislijo da so ful pametni (sori, niste).
Vse je vmes. Najbolj pomembno pa je postati dober človek. In za to k sreči ni doktorata. Prav tako ni omejitve vpisa za poklic dobrega državljana in človeka.
