Iz maminega dnevnika

Danes sem brala svoj telefon. Bolj natančno-svoje belezke na telefonu. dnevnik mi kar ne znese ves ćas pisati.
Kakorkoli že. Naletela sem na zapise brž po porodu. Koliko emocij! Veselje-seveda veselje. En tak sladek obcutek novih začetkov. Obenem pa tudi vse ostalo. Strah pred veliko odgovornostjo, ki jo prinaša s seboj. Huda občutljivost na vse nasvete in morda tudi povsem dobronamerne pobude. Utrujenost.
Eni rečejo mali otroci, male skrbi. Kar je vsekakor res. Obenem bi pa kot nova mama take najraje na gobec. Kot mami začetnici so ti tiste skrbi največ kar v tistem momentu zmoreš. In ne rabiš čisto nič več skrbi.
Vesela sem,ker sem si pustila čutiti vsa ta čustva. Materinstvo je lepo. Obenem pa ni pravljica.Niti reklama, kjer se vsi ves čas smejijo.