p.s tole sem napisala v moj zasebni spletni dnevnik, po prvem mesecu materinstva. Bilo mi je zanimivo brati in upam, da bo še komu
Za menoj je prvi mesec materinstva. Zdi se mi, da se mi je
od tega dneva D kar malo znižal IQ. Pogrešam pisanje bloga, a kar ne vem kaj
naj napišem. Vse se vrti okoli dojenčice in temu primerno je moje življenje
naenkrat dokaj nezanimivo. Vsaj za širšo javnost. Vse se vrti okoli kakcev,
spanja, sprehodov, hranjenja. Lepo, a tudi naporno. Še kar ne dojemam da sem mama.
Sem se pa v tem času naučila kar nekaj stvari. In bom napisala
nekaj lekcij ki sem se jih naučila v tem času.
Lekcija številka ena je PREPUŠČANJE. Povsem se je potrebno
podrediti volji ene majhne osebe.To je na nek način nekaj podobnega kot v
krščanstvu imenujemo z »naj se zgodi Božja volja«. Pomeni povsem opustiti svoja
pričakovanja, načrte, aktivnosti. In
kako mi to gre od rok? Ne tako lahko. Sem malo avtististična. Rada imam svoje rituale,
a je pač tako vse lahko spremeniš če moraš. Danes sem ravno prebrala misel
Gandhija, da sebe najdeš šele, ko se izgubiš v služenju drugim.Misel ki ne bi
mogla bolj držati za ta trenutek. Nekaj sem izgubila, a najdevam novo
identiteto. Nov smisel, pomen in poslanstvo.
Skladno s to, gre tudi lekcija o izpuščanju. IZPUŠČANJE je
nasploh problem današnjega človeka. Stvari si grabimo na kup, kot da bomo živeli
večno. Pa ne bomo nič odnesli s seboj. Na Fox life je prav poseben reality show
o ljudeh ki imajo povsem zabasana stanovanja, ker se ne znajo ničesar znebiti. Skratka
učim se da lahko vse počaka. Da ni nič tako mus. Vsak dan tako začnem s kupom
ciljev naredim pa bolj malo. Da o nepomiti posodi, razmetani sobi in kupu
nezlikanih cunj sploh ne govorim.
Toliko za danes. Moj mali diktator me že kliče. Naslednjič
kaj več..
