Res sem mislila, da bo objava Mlade feminstke na FB, vse kar bom objavila o tem procesu v Ameriki. In sploh-sama k sreči take izkušnje nisem imela. A ob 5h zjutraj sem se zbudila in blog se je napisal sam. Je že moral priti na plan.
Najprej sem mislila, da se me to ne tiče. In res- pri meni ni šlo tako daleč, kot pri tej ženski, ki toži sodnika. A to, da si ženska,skoraj neizogibno pomeni, da srečaš kakšnega …. ( sploh ne vem kakšno besedo naj uporabim). Bolj ko hodiš med ljudi, dlje ko greš od doma večja je verjetnost, da naletiš na kakšnega čudaka. V osnovni šoli srečas kakšnega nasilneža. Med štopom sem imela dvakrat kar srečo. Nespodobno povabilo se je končalo pri tem. En sluzast starejši moški pa je nekako ostal pri čudnih pogovorih. Imela sem srečo. Ampak lahko je ne bi. Ko smo govorile s prijateljicami je vsaka imela vsaj eno tako izkušnjo z moškimi, ki se grejo »toxic masculinity«. Tudi pri nas se dogaja vse živo. Samo govorimo o tem manj.
Verjamem, da se sodnik tega ne spomni. Zanj je bila to zabava,malo se ga je še napil in vse pozabil. Verjetno bi isto rekel naš osnovnošolski “bully”. Verjetno bi rekel, da se je malo hecal. A če se to zgodi ženski, tega ne pozabi kar tako. Vpliva na njeno samopodobo in bodočo izbiro partnerjev. Če je trpežna in si po možnosti poišče še terapijo, ima dobre možnosti da pride iz take izkušnje brez večjih posledic. Lahko pa si povsem uniči življenje.
Prav tako se mi zdi grozljiv sistem, ki žrtvi ne verjame. Še sama sem si mislila, ko se je pri Billu Clintonu in Cosbyu oglasilo toliko žensk, da si pač zmišljujejo. Da iščejo svojih pet minut slave.Mogoče kakšna, a dvomim da je takih veliko. Resnica je drugačna. Ženske so ujete v krog nemoči, samoobtoževanja in sramu. Ko se oglasi ena, dobijo ostale žrtve moč, da se oglasijo še same. Ker naenkrat vedo, da se to ni zgodilo le njim, temveč tudi drugim. In ponavadi nikoli ni bila le ena. Ker to ni nekaj kar storilec naredi le enkrat samkrat, pač pa njegov način funkcioniranja.
Resnica je ta- če verjameš žrtvi se ti podre vse. Vera, da je župnik x dober, sodnik y prijazen in župan Z feminist. Zato je lažje verjeti storilcu in ignorirati žrtev. Spomnim se članka v Mladini pred leti. Župnik je bil obsojen, župljani pa so se postavili v njegov bran. »On je res dober, poštenjak. On tega že ne bi storil«. Seveda, težko je verjeti. Morda je bil res nedolžen. Ampak zakaj bi se kdorkoli šel to izmišljevati? Povedal zgodbo policiji, CSDju, sodišču. Just for fun? Kar dvomim. Razumem stisko ljudi, ampak to je tudi to. Verjeti je potrebno žrtvi. Oziroma jo vsaj poslušati. Če je storilec mož na položaju je treba biti še bolj dvomljiv. Ravno moč nekoga na položaju in zloraba le-te je eden od top dejavnikov.
Smo v letu 2018. Vsako posilstvo je posilstvo preveč. Ker imam dve hčerki mi še posebej ni vseeno. Poslušajmo žrtve. Predvsem pa si želim da bi bil sistem bolj učinkovit v kaznovanju storilcev. Za vse ustrahovalce tam zunaj.. Shame on you. Karma je mogoče počasna, a pride. Prej ali slej.
