Čisto pravi blog za ta dokaj stresni čas. Ostanite zdravi!
- FIZIČNA AKTIVNOST
Boste rekli – vav, na to res ne bi nikoli pomislil. To, da je gibanje dobro za telo, ni ravno nekaj novega. Pred davnimi leti so bile naš stresor živali, ki so nas hotele požreti. Zdaj nas nihče noče ubiti, stresorji pa so vseeno povsod okoli nas. V vsakem primeru je za nas tako kot pri levu, ki je tekel za nami. Gibanje telesu pove, da smo se premaknili na varno, stran od stresorja. Ni pomembno, kakšna je ta telesna dejavnost, samo da je. Ko smo spet pomirjeni, vemo, da smo zaključili odziv na stres. Sama nisem hud športnik, vendar brez sprehodov ne bi mogla. Sploh zdaj v času korone, ko smo prisiljeni ostati doma.
- SPANJE Ponovno – nič novega. Spanje je dobro za nas. V fazi REM sanjamo, v preostalih fazah spanja pa možgani sortirajo med izkušnjami, kaj bodo zadržali in kaj izpustili. Nočne more so produkt tega procesa in so resnično dar – možgani procesirajo vsa strašna občutja, ne da bi bili mi zraven.
Najbolje je, da se opazujemo, koliko spanja potrebujemo, da delujemo optimalno. Zame so najboljši spalni motivator otroci. Ne v smislu, da bi se zbujali ponoči. Bolj v zvezi s tem, da se z njimi kar se da striktno držim rutine. Zato, ker so oni tako narejeni. Če potegnejo do sedmih zjutraj, sem že vesela.
Pomembno je tudi, da vemo, kakšna je naša notranja ura. Smo bolj nočni ptič ali zgodnje ptice? Sistema to pač ne zanima. Narejen je, kakor je narejen – bolj po meri tistih, ki radi zgodaj vstajajo. So pa vikendi in dopust in vsaj takrat se lahko poslušamo. Ali pa zdaj med karanteno. Sedaj imamo tisti, ki smo doma res priložnost da vsaj to prilagodimo sebi v prid.
- DIHANJE
Ponovno nič posebnega. Če ne dihamo, nas ni. Vsakič, ko vdihnemo, aktiviramo simpatično živčevje, in ko izdihnemo, aktiviramo parasimpatično živčevje. Če se osredotočimo na dihanje, ne moremo hkrati misliti še na stvari, ki nas spravljajo v stres. To, da moramo globoko dihati, vemo vsi. Prav tako smo že velikokrat slišali, da moramo dihati in šteti do deset, do zdaj pa nisem poznala dihalnih vaj. Prilagam vam eno od njih:
– štej do pet in zajemi zrak,
– štej do pet in zadrži ta zrak,
– štej do deset in počasi izdihaj ta zrak.
Ponovi večkrat. Tako preprosto, a vendar učinkovito. In predvsem brezplačno.
Tukaj si lahko pogledate še več primerov vaj.
https://www.healthline.com/health/breathing-exercise#breath-focus
- DOMIŠLJIJA
Domišljija lahko začne naš odziv na stres. Sliši se noro, pa je vendarle res. Vse nas je že kdaj skrbelo zaradi česa, kar se sploh še ni zgodilo, ali pa nas je bilo samo strah, da bi se to zgodilo. Naša domišljija je ustvarjala mogoče scenarije vedno bolj bujne in tako še povečala naš stres. Prav tako pa je lahko domišljija naše pribežališče, kraj, v katerem veljajo naša pravila.
- USTVARJALNO IZRAŽANJE
Ljudje bi nas gledali čudno, če bi se sredi trga začeli jokati ali jeziti. Če pa se jokamo ali deremo na odru kot pevec ali igralec – no, to pa je družbeno sprejemljivo. Najti moramo torej mesto, na katerem lahko izlijemo vsa ta močna čustva. Lahko je to tudi ustvarjanje. Ko skuhamo kaj dobrega in smo ponosni na svoje delo. Lahko kaj štrikamo ali sklekljamo. Ni pomembno, ali igramo violino ali popravimo kolo. Pomembno je, da se eni stvari povsem posvetimo, predvsem pa, da ugotovimo, kaj nam ustreza.
Če se sami ne najdemo v nobeni od zgornjih dejavnosti, se še vedno lahko udeležimo ustvarjanja nekoga drugega. Lahko preberemo knjigo, si pogledamo razstavo, ogledamo film. Lahko gremo v kino nataknjeni in jezni na ves svet, ven pa pridemo navdahnjeni, ker smo skupaj s herojem reševali svet.
- JOK
Kdaj se je treba zjokati. Pustiti telesu, da opravi svoje, in potem lahko gremo naprej. Niti ni treba, da jok traja dolgo, telo nas bo samo obvestilo, ko bo vse sprocesiralo. Jok ne bo rešil našega stresa, bo pa zaključil naš odziv na stres, kar nam bo pomagalo, da se bomo lažje spopadli s situacijo, kakršnakoli že je. Jok nam je bil ukraden. Družba ne želi videti bolečine drugih ali celo prevzeti odgovornosti za njihovo bolečino. Ko smo odraščali, smo ničkolikokrat slišali, da velika dekleta ne jokajo, sploh pa ne naglas, ker se to ne spodobi. Da o moških sploh ne govorim. Fantje pa sploh ne jokajo. Vsaj ne bi smeli. Ne bom pozabila, ko mi je po pogrebu ena ženska rekla, da upa, da ni jokala preveč naglas. Na pogrebu! Kje pa lahko jokaš, če na pogrebu ne bi smel? Če si veš čas poslušal o ljudeh, ki ne jokajo, kot pogumnih, boš zatajil jok, da bi bil tudi ti tak. Jok je tako tudi neke vrste upor proti temu, kar naj bi bilo sprejemljivo, in temu, kar ni.
- DRUŽABNI STIKI
Prav tako kot bližnji stiki, so pomembni tudi tisti bolj površni. Kratek pogovor s prodajalko. Pogovor o vremenu s sosedom. Pogovor s sodelavcem o koronavirusu. Vsi ti pogovori so bolj ali ne plitvi in nič posebnega. Za naše možgane pa so pomembni. Dajejo nam vedeti, da je svet varen prostor, v katerem imajo stvari določen smisel. Nikoli torej ne podcenjujte nasmeha ali kratkega pogovora. Ima večji pomen, kot bi si mislili.
- INTIMNA POVEZAVA
Še bolj pomembna kot plitva povezava pa je povezava z nekom, ki je v našem domu. Nekdo, s katerim si lahko v 20-sekundnem objemu. Vsaj toliko je potrebno, da telo začuti, da smo na varnem. Ali pa kratek poljub, ki je za nas znak, da imamo nekoga toliko radi, da smo mu lahko tako blizu. Tudi če je kratek. Še tretja stvar, o kateri govori John Gottman, pa je 30-minutni razbremenilni pogovor.
- POVEZAVA Z NARAVO
Mogoče so to živali, mogoče je to narava. Že če gledamo sliko drevesa, se nam zmanjša krvni tlak. Če gremo v naravo, je še toliko bolje. Živali so dober zgled, kakšni bi morali biti. Vedo, kako biti sproščen, kako biti to, kar si, in kako ljubiti brezpogojno. Slovenci imamo radi naravo, veliko hodimo, prav tako imamo srečo. Ni treba iti veliko iz mesta, pa si že kje v naravi. Sama se v tej karanteni počutim kar dobro, ker vidim, kako je naša občina velika in koliko hribčkov nas še čaka. Sprehod reši skoraj vse težave. Malo pustimo svoje probleme v hiši, dobimo nove ideje in nov vpogled.
- DUHOVNA POVEZAVA
Lahko je to religija. Vera v moža z belo brado, s katerim se lahko pogovarjaš in mu zaupaš. Vera je lahko občutek povezanosti, opore in brezpogojne ljubezni. Na drugem spektru je ateist, ki vidi nekaj večjega v obstoju človečnosti, ki nas povezuje med seboj , in vidi nekaj pomembnega v služenju drugim ter se tako angažira kot aktivist in prostovoljec. Spet drugi lahko nekaj božanskega vidijo v jogi, tai chiju ali čem drugem. Karkoli nam ustreza.
- SMEH
Ne tiste vrste smeh, ki ga ustvariš pred šefom ali kom drugim, ker bi rad ugajal. Govorim o tiste vrste smehu, ko se režiš in spuščaš čudne zvoke. Spomnim se, ko sem se nazadnje tako smejala v razredu. Učenka si je zaželela pesmi Pazi prijatelj, veni je virus. Ne vem, kaj mi je bilo tako smešno. Hecna pesem, fušajoča punčka, besedilo. Smejala sem se in smejala, potem so se začele smejati še učenke. Čim več takega smeha vam želim.
- ZAVESTNO SOČUTJE DO SEBE
Roke si položimo na srce. Eno roko na drugo. Pri tem si rečemo tisto stvar, ki jo od sebe najbolj potrebujemo v tistem trenutku. V redu si. Naredila si dovolj. Karkoli že potrebujemo v tistem trenutku. Fino je, če nam drugi rečejo tisto, kar želimo slišati. Še bolj pomembno pa je, da si to rečemo sami.
To ni to-do lista. To so samo orodja, ki so lahko koristna. Vsa mogoče ne bodo enako koristna za vse. Lahko uporabite vse ali samo določene. Karkoli je učinkovito. Določenih orodij ne moremo uporabljati, ker nas je družba prepričala, da jih ne smemo. Mogoče smo dobili taka sporočila:
Spanje je za zgube (pa čeprav je ravno počitek potreben za večjo produktivnost).
Velika dekleta ne jokajo (pa čeprav je to temeljna potreba).
Greh je poskrbeti zase – poskrbi raje za vse okoli sebe (pa čeprav težko poskrbiš za druge, če sam nisi dobro).
Ustvarjala boš, ko bodo narejene vse druge stvari na tvojem seznamu (kar verjetno ne bo nikoli, ker je seznam neskončen).
S svojimi težavami obremenjuješ druge (pa čeprav tudi drugi imajo potrebo, da pomagajo drugim) .
V tem primeru bomo težko izpolnjevali določene stvari s tega seznama, ker so ta prva sporočila tako zelo del nas. Kakorkoli že. Upam, da vam karkoli s tega seznama pride prav. Časi so čudni. Poskusite vse, kar vam utegne pomagati. Teh dvanajst idej sem dobila s svojega najljubšega podcasta Feminist survival project. Načeloma ne prevajam, ker se mi ne zdi potrebno. Tale podcast pa mi je bil tako všeč, tolikokrat sem ga poslušala, da se mi zdi, da bi bil mogoče koristen še za koga.
https://www.feministsurvivalproject.com/episodes/episode-02-complete-the-stress-response-cycle
