Včasih sem bila knjižni molj. Iz knjižnice sem hodila z vsaj 8 knjigami. Potem pa..Potem so prišli otroci. Čeprav poznam strastne bralke, mame, ki jih tudi materinstvo ni odvrnilo od branja, pa to zame ni držalo. Preprosto ni bilo več isto. Sedaj knjige nosim več ali manj na dopust (z zamudnino pa podpiram lokalno knjižnico :)) . Dejansko sem po 2h letih in pol prišla na stanje pred otrokom, ampak kaj, ko se je ravno takrat napovedal otrok številka dva. Še dobro da so knjige potrpežljive. In čakajo.
Kot dober knjižni blog priporočam blog Gospodične knjige.http://gospodicnaknjiga.si/category/berem-sebi/ .
Sama ji ne mislim konkurirati. Nisem pretirano dobra niti v pisanju recenzij niti v delanju obnov. Če bom že pisala o knjigah, bom pisala odlomke, ki so me navdušili. Včasih sem si jih celo izpisovala v zvezke, sedaj lahko to počnem na spletni strani.
In najboljše pri vsem? Vse knjige, ki jih bom priporočala, so že stare-lažje jih boste dobili v knjižnici kot vse popularne nove 🙂
(Nick Hornby: VSE O FANTU)
Ker.. večina ljudi misli, da je smisel povezan s službo ali otrokom, ali z družino, vglavnem že s čim. Ti pa teh stvari nimaš. Med tabo in obupom ni ničesar, pa se mi kljub temu ne zdiš zelo obupan človek.
“Zato sem preneumen.”
Nisi neumen. Zakaj torej ne vtakneš glave v plinsko pečico?
“Ne vem. Vedno se lahko veseliš naslednjega albuma Nirvane ali pa se v NYPD zgodi kaj takega, da si želiš videti naslednji del”
No, vidiš.
” In to je smisel? NYPD? Jezus, saj je še huje kot sem mislil. ”
Ne, kje pa. Smisel je v tem, da greš naprej. Da si tega želiš. Vse tisto zaradi česar si želiš naprej, je smisel.
