- Ljudi imamo radi.
Nič nimamo proti ljudem. Samo ne v prevelikih količinah in ne preveč časa..
No, to ni za nas. Seveda preživimo, ampak ne uživamo najbolj. Spomnim
se, ko sem bila na taboru s Sožitjem. Bilo je super, delala sem z našo
populacijo. A po celodnevnem druženju z osebami s posebnimi potrebami
in kolegi, nisem imela zvečer niti približne želje po dodatnem
druženju. Samo malo miru sem hotela. Vsi tega niso razumeli. Ampak
niti ni važno če so. Poskrbeti sem morala zase…
2. Knjige
Najsrečnejši trenutki mojega otroštva. Knjige. Tri besede, ki zame
zajemajo srečo: podstrešje polno knjig. Raje, kot da bi se nekaj
igrala, sem brala. Tudi, če sem šla na počitnice, sem s seboj vzela cel
kup knjig. Tudi ko sem bila na počitnicah pri babici, sem najraje na
podstrešju brskala po starih Ognjiščih in Mohorjevih knjigah. Raje kot
bi se zunaj šla med dvema ognjema (šport pa itak sovražim).
3. Pisanje
Introverti se lažje izražamo pisno. Dostikrat tudi bolje kot ustno.
Dostikrat sem se zaradi tega sekirala, ker pač nisem bila glavna v
skupinah. Sedaj pa sem se s tem pomirila. Morda ne bom prevladovala
in bila najbolj glasna v skupini 20 ljudi (najverjetneje se bom večji
skupini kar ognila), a s svojim pisanjem se lahko dotaknem 3000 ljudi.
Poleg tega namesto, da bi blebetala neumnosti, lahko povem
kaj globljega in zlezem ljudem globlje pod kožo, jim odzvanjam v
mislih. To pa tudi ni kar tako.
4. Samota
..nekatere ljudi straši. Ponekod mora ves čas igrati radio ali
televizija, ker se ljudje tako bojijo tišine. Seveda to ne pomeni, da
bi hoteli introverti biti ves čas sami. Pomeni pa, da nam je tišina
pomembna, da se je ne bojimo in da smo takrat najbolj ustvarjalni. Ko
sem bila na taboru v Makedoniji sem pobegnila na vsake toliko časa med
oljke v nek oljčni nasad. Ko sem bila v študentskem domu, sem
pobegnila vsake toliko časa v atrij. Ko sem bila v New Yorku sem se
vozila 1 uro 25 minut, da sem prišla do osamele plaže. Sedaj živim več
kot 500m stran od prvega soseda in to mi je vredno več kot vse ostalo.
5. Žurke
Oh ja, žurke. Kakršnekoli. Naj bo familjarne, ali pač običajne. V njih
nikoli nisem ravno uživala. Ampak tega nisem ozavestila skoraj 30 let.
Ker v tem naj bi pač uživala. Ker v njih pač vsi uživajo. Seveda
uživam v kulturnih dogodkih. A v množici, takšni ali drugačni, celem
kupu ljudi nikoli ne uživam. Seveda je kdaj bolje, kdaj je celo super.
A mi taki dogodki vedno poberejo cel kup energije in skoraj vedno sem
najbolj vesela, ko sem lahko doma, dam spati še tamali in je mir.
6. Nova tehnologija je super
Če imamo možnost, bomo introverti vedno raje izpustili telefon in se
obrnili na nadomestne medije (kadar seveda ne gre za enourni pogovor s
prijateljico). Sicer pa so sms in maili za nas vedno boljša opcija. In
ja – velikokrat nas je težko dobiti na telefon, ker se nam morda
preprosto ne da pogovarjati in raje napišemo sms.
7.Dež
Še ena od tistih stvari, ki loči introverte od ekstravertov. Večini
ekstravertov je dež dolgočasen. Introverti pa v tem vremenu uživamo.
Lahko smo doma, poležavamo, ustvarjamo, beremo, pišemo. Nikoli nam ni
dolgčas.
8. Diagnoza
Ko si postavis diagnozo, ti je lažje. Rečeš si: Ok, končno razumem,
zakaj sem kakršen sem. Vključno z vsem kar mi ni všeč. Kar je fajn.
Obenem pa to ni izgovor da zaspimo in si rečemo, da bomo pa
šli živet v jamo in se ne bomo več premaknili iz nje. Ne, poleg
diagnoze je pomemben še..
9. Stretching
Fino je, da vemo kje smo. Prav tako pa tudi, da stalno napredujemo v
vseh stvareh, kjer nismo tako domači. Naš cilj ni, da moramo postati
ekstraverti. Vseeno pa je fino da poskušamo čimveč napredovati tudi v
vseh svojih posebnih potrebah. Je to, da smo introverti talent ali
posebna potreba? Ko smo kdaj izgubljeni kot kaki vesoljčki v množici
vsekakor posebnna potreba.
10. Vsi smo malo introverti…
Dejansko ni nihče povsem eno ali drugo. Najpogosteje smo nekje vmes.
Že kot dojenčki različno reagiramo na množico dražljajev. Ekstroverte
stimulirajo, medtem ko introverte spravljajo v stisko. A ker družba
ceni bolj ekstroverten značaj se dostikrat posvečamo tistim
lastnostim, ki so bolj družbeno sprejemljive. Vsaj v zahodni družbi je
tako. Na Japonskem so zgled in ideal introverti. Ki so tihi, predani,
delovni in lahko pridejo do najboljših idej. Vse je tako relativno.
Cilj ni biti ekstravert ali introvert. Cilj je poskrbeti za vse svoje
potrebe in ostati zvest sebi.
