V službi pridejo kdaj tudi težki dnevi. Še več pa je tistih drugih.
Učenec je danes prinesel bajramske sladice. Kar tako. Ker je danes njihov praznik. Potem smo se začeli pogovarjati o bajramu in kdo bi si mislil-ugotovili smo, da si niti nismo tako različni.
-vsi imamo podoben praznik pomladi
-vsi pred praznikom živčno delamo generalko cele hiše
-vsi imamo takrat posebno hrano
-vsi gremo takrat v mošejo, cerkev ali drugi svet kraj
-vsi se takrat srečamo s prijatelji in sorodniki
Bili smo kot v tistem vicu-ko pridejo v bar ateist, jud in kristjan. In dejansko se še naš prostor imenuje okrepčevalnica. Samo nič smešnega se ni zgodilo. Samo trenutek povezanosti. Trenutek svetosti. Naši učenci to razumejo in sprejemajo. Več “običajnih” ljudi ima s tem večje težave. Da ne omenjam vseh verskih vojn. Mi smo povsem različni in vendar se imamo radi. In samo to konec koncev šteje.
