Zdelo se mi je, da je bilo tragedij, malo hujših udarcev usode lani že dovolj. A sem ravno prej slišala še za eno tako kruto novico. Ni se zgodilo meni, niti komu od mojih najbližnjih, bolj kolegici. A je še vedno grozno. Tej osebi sem hotela napisati mail. Pa sem obstala pol ure pred zaslonom, ker nisem vedela kaj bi sploh lahko napisala.
Življenje je res skrivnost. Ni jasno zakaj dobimo vse blagoslove ki jih dobimo, niti zakaj nekaterim zadaja take krute udarce. Nič kaj veliko ne moremo narediti. Lahko skušamo biti drugiim v oporo. In lahko začnemo delati pospešeno delati na svojih projetktih. Ker je življenje dragoceno in ni nič jasno kaj nas čaka jutri (90% verjetnost, da bo en čisto navaden dan in možnost, da se nam življenje že jutri obrne na glavo).
Naj počiva v miru.